Do konca druge svetovne vojne so zavezniške sile preživele in zmagale v eni izmed najdražjih vojn v zgodovini. Desetine milijonov, tako vojakov kot civilistov, je umrlo, večji deli Evrope so ležali v ruševinah in moč atomskega orožja je bila sproščena. Mnogi so si prizadevali za mir in priložnost za začetek obnove svojih domov, narodov in življenj. Toda mir, ki prihaja, bi bil nepopoln.
Dve državi bosta postali svetovne velesile: Združene države in Sovjetska zveza. Ta temelji na načelih demokracije in kapitalizma, drugega pa na državi, ki je bila rojena iz ideologij Karla Marxa in komunističnih teorij. Oba bi se borila za moč, položaj in nadzor globalnih zadev. Rezultat je bila ideološka vojna: hladna vojna.
Nekdanje zaveznice proti osi, ZDA in ZSSR so se znašle v nasprotju še pred zadnjimi posnetki vojne. Evropa je bila zrela za preoblikovanje in obe državi sta želeli narekovati to preobrazbo. Posledica so bila desetletja zamenljivih vojn, propagande, vohunjenja, vesoljskih, jedrskih in konvencionalnih dirk ter splošnega nezaupanja med Vzhodom in Zahodom. Dogodki, ki opredeljujejo hladno vojno, so pustili neizbrisen pečat na globalnih zadevah od konca druge svetovne vojne do padca Sovjetske zveze leta 1991.
S pomočjo aktivnosti v tem načrtu učencev bodo študentje sposobni razložiti, analizirati, ilustrirati in oblikovati zaključke o tem, kako so se dogodki odvijali po drugi svetovni vojni, in o dogodkih, številkah in idejah, ki določajo hladno vojno.