Krščanstvo: Zgodovina in Tradicije

Krščanstvo po vsem svetu izvaja približno 2,4 milijarde ljudi, zaradi česar je to največja religija na svetu. Začelo se je pred približno 2000 leti v deželi Judeji v današnjem Jeruzalemu v Izraelu. Kristjani verjamejo v življenje in nauke Jezusa Kristusa, za katerega menijo, da je Mesija ali odrešenik vsega človeštva. Jezusovi nauki so bili osredotočeni na ljubezen, odpuščanje, mir in upanje.

Splošne Informacije

Ogled Dejavnosti

Besednjak

Ogled Dejavnosti

Prazniki

Ogled Dejavnosti

Prispodobe in Zgodbe

Ogled Dejavnosti

Biografski Plakat

Ogled Dejavnosti

Primerjaj in Kontrastiraj

Ogled Dejavnosti

Kaj je krščanstvo?

Krščanstvo se je prvič začelo okoli leta 0 n.š. z rojstvom Jezusa Kristusa v Betlehemu, ki se je imenoval Davidovo mesto. Danes je Betlehem palestinsko mesto južno od Jeruzalema na Zahodnem bregu. Jezus je živel in učil v Nazaretu in okolici v Galileji, v današnjem Izraelu. Jezus je bil križan in umrl v Jeruzalemu. Ta mesta so še vedno najsvetlejša mesta za kristjane v zadnjih dveh tisoč letih. Od Jezusovih časov se je krščanstvo razširilo na vse konce sveta in ima danes približno 2,4 milijarde privržencev, kar je približno 30% svetovnega prebivalstva. Kristjani verjamejo v enega Boga, za katerega menijo, da je ustvarjalec neba in zemlje. Temeljna načela religije se vrtijo okoli rojstva, življenja, smrti, vstajenja in naukov Jezusa Kristusa kot Božjega sina, ki je bil poslan dol, da človeštvu ponudi odrešenje.

Jezusovo rojstvo

Okoli 6. pr. N. Št. - 0 n. Š. So dežele Judeje in Galileje v sodobnem Izraelu vladale velike Rimske cesarstva, ki so se raztezala na treh celinah od Evrope do Severne Afrike do Bližnjega vzhoda. Cesar Avgust je bil cesar, Izrael pa je bil pod nadzorom kralja Heroda in kasneje njegovih sinov. Judovsko ljudstvo se je rimskemu vladanju zameralo zaradi njegove brutalnosti in zatiranja. Čakali so na odrešenika ali Mesijo, ki jih bo rešil preganjanja in obnovil Davidovo kraljestvo. Zgodbe o Jezusovem življenju so njegovi privrženci napisali nekaj desetletij po njegovi smrti, okoli 50-150 n. Sestavljajo Novo zavezo v krščanski Bibliji. Štiri glavna poročila o njegovem življenju ali evangelije, ki pomenijo »dobro novico«, so napisali Jezusovi učenci ali sledilci, Matej, Marko, Luka in Janez.

Angel Gabriel obiskuje Marijo

Ta evangelij pripoveduje zgodbo o mladi ženski po imenu Marija, ki je živela v mestecu Nazaret, ko jo je nekega večera obiskal angel. To je bil nadangel Gabriel, isti angel, o katerem piše v judovski Bibliji, ki se je prikazal Abrahamu, očetu judovstva. Angel Gabriel je rekel Mariji: "Ne boj se, Marija, ker si našla naklonjenost pri Bogu. Glej, rodila boš sina in ga imenovala Jezus." (Luka 1: 30-31). To je bilo šokiranje za Marijo, ki je bila zaročena z moškim po imenu Jožef, a še ni bila poročena. Sprejela je, da Bog želi, da je mati tega posebnega otroka, in angelu povedala, da se strinja kot zvesta božja služabnica. Kmalu je bilo ugotovljeno, da je z otrokom. Jožef je bil sprva jezen in šokiran, a tudi njega je v sanjah obiskal Angel in verjel, da je Marija otroka spočela po Svetem Duhu.

Marija in Jožef potujeta v Betlehem

Takrat je Rim prisilil državljane na svojem ozemlju, da gredo v mesto njihovega rojstva, da bi zbrali popis prebivalstva, da bi mu pomagali pobirati davke. Jožef in Marija sta morala v Betlehem, od koder je bil Jožef. To je bilo dolgo in naporno potovanje in Mary je bila v nosečnosti daleč. Ko so prispeli v Betlehem, je bilo mesto tako polno ljudi za popis, da niso mogli nikjer ostati. Vse gostilne so ubogi par odvrnile. Nazadnje je prijazen gostilničar Jožefu in Mariji povedal, da lahko ostaneta v njegovi hlevu z živalmi. Tisto noč je Marija rodila in rojen je bil otrok Jezus. Marija in Jožef sta svojega malega novorojenčka zavila v penasta odeja ali tople odeje. Ker niso imeli zibelke, so dali Jezusa v jasle ali korita za hranjenje, napolnjena s slamo. Za Jezusove privržence je pomembno, da njegovo rojstvo ni bilo veliko razkošje, ampak je bilo skromno, saj Jezus ni predstavljal močnih in bogatih kraljev, ampak vse človeštvo.

Pastirji in modreci se veselijo

Zgodba nadaljuje, da so pastirji v bližini na hribih izven Betlehema opazili nenavadno svetlo zvezdo na nebu v času Jezusovega rojstva. Pastirjem se je prikazal angel, ki jim je povedal, da se je v Betlehemu rodil otrok, ki bo Mesija. Zapisano je tudi, da so v deželi daleč na vzhodu trije modri možje, ki so preučevali zvezde, na nebu videli isto svetlo zvezdo, ki je še niso videli. Verjeli so, da bi to lahko pomenilo, da se je rodil velik novi vladar. Sledili so zvezdi do Betlehema, kjer so srečali otroka Jezusa, se mu poklonili, da bi ga častili in ga počastili z zlatimi dami, kadilom in miro.

Božič

Zgodba o Jezusovem rojstvu slovi kot eden najvišjih praznikov kristjanov. Imenuje se božič in se vsako leto pojavi 25. decembra. Božič velja za praznovanje Božje ljubezni do človeštva in sveta. Praznovanja vključujejo izmenjavo daril, darovanje v dobrodelne namene, okrasitev božičnih drevescev, obiskovanje cerkvenih bogoslužij in pogostitev z družino. Božiček, znan tudi kot božič ali sveti Nick, je priljubljena legenda, ki naj bi na božični večer prinašal darila dobro vzgojenim otrokom, čeprav ni ključna osebnost v krščanstvu.

Jezusovo življenje in nauki

Po Svetem pismu sta Marija in Jožef sprva z otrokom pobegnila v Egipt, da bi se izognila preganjanju kralja Heroda. Kasneje so se vrnili v Nazaret, kjer so Jezusa vzgojili v judovski veri. Jožef je bil mizar in svojega sina je učil obrti. Jezus je tudi že v mladosti pokazal veliko modrosti in verskega znanja, ki je z rabini poglobljeno razpravljal o težkih temah in jih navdušil s svojimi spoznanji.

Janez Krstnik krsti Jezusa

V času Jezusovega rojstva je Marijina sestrična Elizabeta rodila tudi sina. Poimenovala ga je John. Veljalo je za čudež, ker je bila Elizabeth tako stara in ni mogla imeti otrok. Elizabeth in njen mož Zacariah sta verjela, da je Janez Božji dar. Janez je postal "Janez Krstnik" in velja za preroka. Ko je bil Jezus star 30 let, ga je Janez Krstnik krstil v reki Jordan. Janez je verjel, da je Jezus rešitelj ali Mesija, ki so ga napovedovale prerokbe, in to oznanil svojim privržencem.

Jezus in njegovi apostoli

Jezus se je za 40 dni umaknil v puščavo, da bi razmislil in molil, in ko se je vrnil, je začel poučevati, kar je rekel, Božje besede o ljubezni, odpuščanju in usmiljenju. Popotoval je po vsej Galileji in pridigal v sinagogah ter na ulicah in podeželju vsem, ki so poslušali. Jezus naj bi imel veliko privržencev, med katerimi je bilo 12 glavnih učencev, imenovanih tudi apostoli, ki so zvesto potovali z njim. Imenovali so se Simon Peter (ali Peter), Andrew, James, John, Phillip, Bartholomew, Matthew, Thomas, Simon, Thaddeus, James in Juda.

Jezus dela čudeže

Jezus je takrat presenetil ljudi tako, da se je spoprijateljil z ubogimi, ranljivimi in bolnimi, pa tudi z izobčenci družbe. Jezus naj bi delal čudeže, kot so pretvarjanje vode v vino, pomnoževanje rib in kruha, da bi nahranili 5000 ljudi, vzgoja človeka po imenu Lazar iz mrtvih, hoja po vodi, ozdravitev slepih in zdravljenje bolnih. Ti čudeži so njegovim privržencem pomagali verjeti, da ga je res poslal Bog. Svojim privržencem je povedal, da sta najpomembnejša v življenju ljubiti Boga in ljubiti bližnjega. Učil je pomena usmiljenja, odpuščanja in sočutja. Jezus je pridigal, da v nebesih "zadnji bo prvi", kar pomeni, da ni pomembno, kako bogati ali močni ste, ampak vaša ljubezen do Boga in drugih. V Mateju 19:24 iz Svetega pisma naj bi Jezus vzkliknil: »Kako težko je bogatim vstopiti v nebeško kraljestvo! je bogat, da vstopi v nebeško kraljestvo. " Svojim privržencem je naročil, naj raje pomagajo revnim in ubogim, namesto da bi si kopičili bogastvo. Jezus je rekel: "Blagor krotkim, ker bodo podedovali zemljo."

Rimsko vodstvo se počuti ogroženo od Jezusa

Njegovi nauki so bili neposreden izziv takratni strukturi oblasti. Jezus in njegovi privrženci so verjeli, da je on Mesija, Božji sin in da je njegovo življenje izpolnitev judovskih prerokb. Takrat je bilo imenovanje "božji sin" nekaj, kar so pripisovali močnim rimskim cesarjem, ne pa revnemu Judu iz Nazareta. Tako so se Rimljani počutili ogrožene zaradi njegovega vse večjega vpliva. Vendar Jezus ni iskal politične moči. Navaja se, da je rekel: "Dajte Cezarju, kar je Cezarjevo, in Bogu, kar pripada Bogu." Kljub temu je bil v neposredni nevarnosti.

Jezusova smrt

Zadnja večerja

Biblija opisuje, da je Jezus vedel, da ga bodo ubili sovražniki in da je to del Božjega načrta. Ker so se tisti, ki so bili na oblasti, zarotili proti njemu, naj bi ob judovskem praznovanju pashe s svojimi učenci v Jeruzalemu jedel zadnji obrok. Ta obrok se imenuje Zadnja večerja. Na tej večerji je Jezus svojim učencem povedal, da ga bo eden izmed njih izdal. Jezusovi učenci tega niso verjeli. Povedal jim je tudi, da bosta vino in kruh, ki jih bosta pojedla in popila, simbolično postala njegovo telo in kri, tako da bosta s tem obredom lahko imela večno življenje. Zato med krščanskimi cerkvenimi bogoslužji ali mašo vsem obredno podeljujejo vino in kruh. Imenuje se evharistija ali obhajilo.

Jezus je križan

Po končanem obroku je Jezus pustil svoje učence moliti. Ko ga ni bilo, je eden od njegovih učencev Juda podlegel skušnjavi in rimskim stražarjem povedal, kje je Jezus. Jezusa so aretirali in spoznali za krivega, ker je poskušal spodbuditi upor proti rimskemu cesarstvu ali trditi, da je "judovski kralj". Poncij Pilat, rimski guverner Judeje, mu je ukazal usmrtitev s križanjem. To je bila takrat barbarska oblika mučenja in usmrtitve, ki so jo uporabljali Rimljani. Vključevalo je pribijanje osebe na križ in njeno trpljenje in smrt. Po evangelijih je bil Jezus mučen in prisiljen vleči svoj križ po ulicah Jeruzalema na hrib Golgoto, kar pomeni "kraj lobanje". Tam so Jezusa križali skupaj z dvema tatoma. Umrl je po šestih urah trpljenja. Rečeno je, da je Jezus molil: "Oče, odpusti jim, ker ne vedo, kaj počnejo." Kristjan vsako leto, na petek pred veliko nočjo, časti dan, ko je bil Jezus križan in umrl. Kristjani ga opazujejo s postom in molitvijo. Imenuje se veliki petek, ker kristjani verjamejo, da je z Jezusovo veliko žrtvovanjem izpolnil Božjo obljubo in vsemu človeštvu ponudilo odrešenje, življenje po smrti v nebesih. V Svetem pismu piše: »Kajti Bog je tako ljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina.« (Janez 3:16)

Jezusovo vstajenje

Ko je Jezus umrl, so ga sneli s križa in ga postavili v grob, izklesan iz velike skale. Vhod v grobnico je pokrival ogromen balvan. Tretji dan evangeliji pravijo, da je Jezus vstal od mrtvih, kar se imenuje vstajenje. Ženske, za katere velja, da so bile Jezusove najbližje učenke, Marija Magdalena in njegova mati Marija, so zgodaj zjutraj prispele k grobu, da bi ugotovile, da je bil velik balvan odmaknjen in da je grob prazen. Po vstajenju je Jezus obiskal svoje učence, da bi bili priča, da je res oživel. Jezus se je prikazal svojim učencem in jih spodbudil k širjenju dobre novice o njegovih naukih. 40. dan po vstajenju naj bi se Jezus povzpel v nebesa, da bi se pridružil Bogu.

Velika noč

Velika noč je dan, ko kristjani praznujejo vstajenje Jezusa Kristusa. Kristjani verjamejo, da se je Jezus žrtvoval za človeštvo, sprejel kazen za grehe človeštva in s tem ponudil odrešenje. Kristjani vsako leto praznujejo veliko noč z obiskom cerkvenih obredov in z družino na pogostitvi. Slika "Velikonočna jajca" je pogosta in jajca, piščanci in zajčki so priljubljeni velikonočni simboli življenja in ponovnega rojstva. Legendarni (vendar ne verski) lik Velikonočni zajček pušča sladkarije in priboljške, ki jih otroci najdejo v "lovu na jajca". Velika noč je dan praznovanja in upanja in velja za najvišji praznik v krščanstvu.

Širjenje krščanstva

Pavla

Jezusovi zvesti privrženci so začeli širiti njegove nauke in so bili imenovani kristjani, ker so sledili Kristusu. Po Svetem pismu je bil 50 dni po Jezusovi smrti in vstajenju binkoštni dan, ko naj bi Sveti Duh v Jeruzalemu prišel v izpolnitev prerokbe. To naj bi bilo nastanek prve cerkve. Jezusovi učenci so »dobro novico« iz Jeruzalema razširili po vsem Bližnjem vzhodu in v prvih 100 letih po Jezusovem življenju se je krščanstvo razširilo po vsem rimskem cesarstvu. Vendar njihovo sporočilo ni bilo vedno dobro sprejeto. Pravzaprav se je večina zgodnjih Jezusovih privržencev soočila s smrtonosnim preganjanjem. Eden od Jezusovih privržencev, Pavel, je imel za poslanstvo širjenje Jezusovih naukov. Rečeno je, da je prepotoval 10.000 milj peš, oznanjeval je, gradil cerkve in širil Jezusovo sporočilo. Učil je, da je Jezus Božji Sin in da imajo lahko vsi, ki verujejo v Jezusa, odrešitev. Razjezil je judovske voditelje, ki so menili, da je to bogokletstvo. Pavel je razjezil tudi Rimljane, ki so ga dali v zapor in usmrtili z obglavitvijo okoli leta 65 n. Pavlova pisma njegovim privržencem so vključena v Sveto zavezo v Novi zavezi.

Preganjanje prvih kristjanov

Stari Rimljani so te zgodnje kristjane videli kot grožnjo svoji politični oblasti. Kristjani ne bi častili tradicionalnih rimskih bogov in tudi rimskega cesarja ne bi častili kot boga, kar je bilo običajno. Jezusovi nauki so bili v nasprotju z rimskimi vrednotami nasilnega osvajanja, bogastva in moči. Pravzaprav, ko je mesto Rim izgorilo v velikem požaru leta 64 n. Št., Je cesar Neron obtožil kristjane. Krščanstvo je naredil nezakonito, kristjane so mučili, zaprli in ubili. Vendar se mnogi niso hoteli odreči svoji veri. Ker je krščanstvo učilo, da bodo tisti, ki verjamejo, da bodo imeli življenje po smrti v nebesih, ljudem, ki so bili zasužnjeni ali v obubožanih okoliščinah, dalo upanje. Religija se je še naprej širila in do leta 300 je bilo po vsem rimskem cesarstvu okoli 5 milijonov kristjanov.

Prelomnica se je zgodila leta 313, ko je rimski cesar Konstantin podelil kristjanom versko svobodo in do leta 395, pod vladavino cesarja Teodozija, je krščanstvo postalo uradna vera Rima. Papež je bil poglavar Cerkve in je imel sedež v Rimu. Danes sedanji papež Frančišek II še vedno prebiva v Rimu v Italiji v Vatikanu. Po padcu rimskega cesarstva leta 476 n.št. je pri nekaterih prepričanjih in praksah vzhodne krščanske cerkve in zahodne prišlo do razcepa, kar je leta 1054 n. Ta razkol je ustvaril Rimskokatoliško cerkev in Vzhodno pravoslavno cerkev, ki papeža ne priznavata za svojega poglavarja.

Reformacija in protestantizem

Cerkev se je med reformacijo še dodatno razdelila. Leta 1517 je nemški menih Martin Luther javno kritiziral papeža in katoliško cerkev. Ta protest je povzročil protestantizem, podružnico cerkve z mnogimi različnimi veroizpovedi danes.

Glavne veje današnje krščanske cerkve so katoliška, protestantska in vzhodno pravoslavna. V protestantizmu obstaja veliko različnih veroizpovedi, vključno z baptističnimi, episkopalnimi, evangelističnimi, metodističnimi, prezbiterijanskimi, luteranskimi, anglikanskimi, evangeličanskimi, krščanskimi reformami/nizozemskimi reformami, združeno Kristusovo cerkvijo, menonitom, krščansko znanostjo, kvekerji in adventisti. Mnoge veje krščanstva imajo lahko zelo različne tradicije in prakse, vendar je vsaka vera še vedno osredotočena na Jezusovo življenje in nauke. Duhovniki ali služabniki so duhovni voditelji v krščanstvu. V katoliški in pravoslavni cerkvi so duhovniki lahko le moški. Ženske so lahko redovnice. V mnogih protestantskih cerkvah pa lahko ženske služijo kot duhovniki ali ministranti.

Temeljna prepričanja krščanstva

Temeljna načela krščanstva so:

1. Monoteizem: vera v enega Boga, stvarnika neba in zemlje
2. Vera v Sveto Trojico : da Bog obstaja kot oče, sin (Jezus Kristus) in Sveti Duh)
3. Vera v življenje, smrt in vstajenje Jezusa Kristusa kot Božjega sina, odrešenika ali Mesije, ki ga je Bog poslal, da svetu ponudi odrešenje
4. Prepričanje, da se bo Jezus vrnil na sodni dan
5. Vera v pomen Svetega pisma, ki vključuje Staro zavezo iz judovstva in Novo zavezo z Jezusovim naukom
6. Vera v pomen kesanja za svoje grehe, ljubezni do Boga, ljubezni do bližnjega kot do sebe, usmiljenja in odpuščanja

Pomembni krščanski prazniki

Najpomembnejša praznika v krščanstvu sta božič in velika noč , ki praznujeta Jezusovo rojstvo in vstajenje. Adventni čas je običajno 4 tedne pred božičem. V latinščini advent pomeni "prihod" in je sezona priprav na "prihod Gospoda". Začne se četrto nedeljo pred božičem, konča pa se na božični večer, 24. decembra. Poudarek sezone je pričakovanje praznovanja rojstva Jezusa Kristusa in vključuje teme upanja na večno življenje ter hrepenenja po miru in pravičnosti. Adventni venec simbolizira te štiri tedne in ima 4 sveče, ki se prižgejo vsako nedeljo pred božičem. Sveče simbolizirajo: upanje, ljubezen, veselje in mir.

Postni čas je čas pred veliko nočjo. Začne se na pepelnično sredo in traja 40 dni do velikonočne nedelje, ki predstavlja 40 dni, v katerih je Jezus v puščavi postil, razmišljal in molil. Med postnimi kristjani se spodbuja k molitvi, postu in dajanju ali »milostinji«. Post je lahko v obliki, da se ob petkih vzdržite določenih živil, na primer mesa, ali se odrečete nečemu, na primer hrani, pijači ali slabi navadi. Oddaja je lahko družbeni namen, dajanje časa ali denarja tistim v stiski. Kristjani pogosto razmišljajo o svojih grehih in si postavljajo cilje za izboljšanje.

Čeprav se je krščanstvo morda začelo z majhno skupino privržencev, so se njegovi nauki razširili po vsem svetu in vera je še vedno pomemben del milijard življenj ljudi po vsem svetu.

Bistvena vprašanja za krščanstvo

1. Kdaj in kje je nastalo krščanstvo?
2. Katera so nekatera pomembna prepričanja in prazniki v krščanstvu?
3. Kateri predmeti ali simboli so pomembni ali sveti v krščanstvu?
4. Kje so danes njegovi privrženci in koliko ljudi po vsem svetu izvaja krščanstvo?
5. Kako častijo kristjani in kdo so njihovi duhovni voditelji?

Pogosta Vprašanja o Krščanstvu: Zgodovina in Tradicije

Iz česa je nastala vera krščanstva?

Z nauki in službo Jezusa iz Nazareta se je krščanstvo začelo v prvem stoletju našega štetja v regiji Levant v rimskem imperiju.

Kdo je imel pomembno vlogo kot voditelj kristjanov?

Najpomembnejša oseba v krščanstvu velja za Jezusa iz Nazareta. Kristjani ga imajo za božjega sina in odrešenika človeštva, njegovi nauki in križanje pa so postavili temelje za razvoj krščanske vere. Krščanstvo danes velja za najbolj obiskano religijo na svetu in Jezus velja za enega Boga, stvarnika neba in zemlje.

Kateri pomembni dogodki so se zgodili v Jezusovem življenju?

Jezus je v svojem življenju doživel številne pomembne dogodke, vključno z njegovim rojstvom v Betlehemu, časom, ki ga je porabil za poučevanje in delanje čudežev, njegovo križanje v Jeruzalemu in vnebovzetje iz groba. Vsi ti dogodki služijo kot lekcija za človeštvo, zlasti kristjane, ki so verjeli, da je Jezus umrl za grehe ljudi, da bi lahko dosegli odrešitev.