V kemični spremembi nastajajo nove snovi. To je ključna razlika med kemičnimi in fizikalnimi spremembami. Študenti se morajo zavedati kazalcev, ali je prišlo do kemične reakcije ali ne. V tej dejavnosti bodo učenci ustvarili pajkovo karto, s katero bodo prepoznali in ponazorili znake kemične spremembe.
Sprememba barve je znak, da se lahko zgodi kemična sprememba. Primer reakcije, ki povzroči spremembo barve, je rjavenje železa. Pri tej reakciji železo reagira s kisikom v prisotnosti vode. Železov oksid, ki tvori, je oranžna / rjava barva, drugačna od sive kovinske barve železa.
Če nastane plin, je prišlo do kemične reakcije. Jasen znak tega so mehurčki v tekočini. Tega ne smemo zamenjati z vrenjem, saj je vretje fizična sprememba.
Sprememba temperature, bodisi zvišanje bodisi znižanje, lahko pomeni, da je prišlo do kemične reakcije. Ko se sprosti energija, lahko reakcijo opišemo kot eksotermično. Ko energijo vzamemo, lahko reakcijo opišemo kot endotermično.
Včasih, ko se dve tekočini združita, se lahko tvori trdna snov. Ta trdna snov je znana kot oborina in lahko pade na dno ali naredi prej bistro tekočino motno.
Če se po reakciji pojavi opazen vonj, potem to lahko pomeni, da se je zgodila kemična sprememba. Primer tega je kislo mleko.
(Ta navodila so popolnoma prilagodljiva. Ko kliknete »Kopiraj dejavnost«, posodobite navodila na zavihku Urejanje naloge.)
Ustvari pajkov zemljevid o kazalnikih kemičnih sprememb.
Vključite učence tako, da jim omogočite neposredno opazovanje indikatorjev kemičnih sprememb z varnimi, enostavnimi eksperimenti. Praktične dejavnosti pomagajo učencem povezati teorijo z resničnim svetom, zaradi česar je učenje nepozabno in smiselno.
Uporabite zlahka dostopne predmete, kot so kis, jedilna soda, jekleno volno, limonin sok ali mleko. Zbiranje znanih materialov olajša pripravo in zmanjšuje stroške v razredu.
Prikažite spremembo barve z rjavenjem jeklenega volna v kisu, nastanek plina z jedilno sodo in kisom, spremembo temperature z reakcijo med jedilno sodo in kalcijevim kloridom, predipis z mešanjem epsomove soli in pomivalnega sredstva ter spremembo vonja ob kvarjenju mleka. Dodelite skupinam različne indikatorje za aktivno sodelovanje.
Spodbujajte natančno opazovanje sprememb, kot so novi vonji, mehurčki, spremembe barve ali temperaturne razlike. Naj učenci zapišejo svoje ugotovitve v znanstvene zvezke ali na delovne liste.
Vprašajte učence, da delijo, kaj so opazili in povežejo rezultate z obravnavanimi indikatorji. Razjasnite zmotna prepričanja in okrepčajte razumevanje, kako vsak poskus prikazuje določen indikator kemične spremembe.
Indikatorji kemične spremembe vključujejo spremembo barve, nastajanje plina (mehurčki), spremembo temperature (sproščena ali absorbira energijo), nastanek usedlin (trdna snov) in opazno vonj. Ti znaki pomagajo učencem prepoznati, kdaj se med reakcijo tvori nova snov.
Kemična sprememba ustvari nove snovi z različnimi lastnostmi, medtem ko fizična sprememba le spremeni videz ali stanje snovi, ne da bi spremenila njen identitet. Na primer, rjavenje je kemično, taljenje ledu pa fizikalno.
Naj učenci ustvarijo pajkasto karto, ki identificira, prikazuje in opisuje znake kemične spremembe — kot so sprememba barve, tvorba plina, sprememba temperature, nastanek usedlin in vonj. Ta vizualni pripomoček pomaga okrepiti učenje.
Sprememba barve pogosto pomeni, da je nastala nova snov z drugačnimi lastnostmi, kar je pomemben znak kemične reakcije. Na primer, rjavenje železa spremeni barvo iz sive v oranžno-rjavo zaradi tvorbe železovega oksida.
Plinski mehurčki iz kemične spremembe se pojavijo med reakcijo in pomenijo, da se tvori nova snov, na primer mehurčki pri mešanju kisa in sode bikarbone. Vrenje pa je fizikalna sprememba, ki jo povzroča segrevanje tekočine, ne pa tvorba nove snovi.