Za to dejavnost bodo študenti morali razmišljati kot zgodovinar in izviriti dokument. Koristni nasvet, preden se začne ta dejavnost, je razprava v razredu, osredotočena na naslednje vprašanje: "Kako zgodovinarji razkrivajo preteklost?" Ta diskusija bo študentom omogočila delitev številnih mnenj, zaradi katerih študent običajno omeni dokument, artefakt, govor, fotografija itd.
S pomočjo pajkovega zemljevida bodo učenci v dokument zapisali pet bistvenih zgodovinskih vprašanj in predstavili njegovo razumevanje njegovega pomena . Študenti naj izberejo zgodovinski dokument ali govor, ki bo služil kot vizualni pripomoček za njihove abstraktne pisne odgovore. Osrednja naloga te naloge je, da študentje razmislijo o vprašanjih, ki jih morajo zgodovinarji zastaviti, preden začnejo zgodovinsko raziskovanje. Študenti morajo za vsako vprašanje opisati, zakaj menijo, da je ta vprašanja pomembno postaviti. Vprašanja, ki jih je treba uporabiti za to dejavnost, so:
(Ta navodila so popolnoma prilagodljiva. Ko kliknete »Kopiraj dejavnost«, posodobite navodila na zavihku Urejanje naloge.)
Navodila za študente
Ustvarite pajkov zemljevid, ki opisuje pomen vprašanj, ki jih morate zastaviti pri pridobivanju dokumenta.
Učenje učencev, kako oceniti zanesljivost vira, razvija kritično mišljenje in jih pripravi na globljo analizo. Uporabite resnične primere, da ta veščina postane zanimiva in relevantna.
Začnite z vsakodnevnimi viri, kot so novice, objave na družbenih omrežjih ali učbeniki. Povprašajte učence, katere zaupajo in zakaj, da jim pomagate povezati zanesljivost z vsakdanjim življenjem.
Prikažite dokument in glasno razmišljajte, medtem ko preverjate avtorske pristranosti, datum nastanka in namen. Izpostavite rdeče zastavice in zanesljive lastnosti, da bo vaš proces transparenten.
Pripravite mešanico zanesljivih in dvomljivih dokumentov. Dovolite učencem, da skupaj opazijo pristranosti, manjkajoče informacije ali potrditvene podrobnosti, nato pa delijo svoje razmišljanje z razredom.
Razvijte seznam preverjanja zanesljivosti z vprašanji, kot so: Kdo je avtor? Ali obstajajo dokazi o pristranosti? Ali je mogoče preveriti dejstva? Objavite ga v razredu ali dodajte v učne zvezke za prihodnjo uporabo.
Viranje vira pomeni preučiti, od kod izhaja, kdo ga je ustvaril in v kakšnem kontekstu je bil ustvarjen. V razredu to pomaga učencem razmišljati kot zgodovinarji, spraševati se o izvoru dokumenta, namenu in zanesljivosti, preden sprejmejo zaključke.
Za pomoč učencem pri analizi primarnih in sekundarnih virov uporabite vodilna vprašanja, kot so kdo, kaj, kdaj, kjer in zakaj. Spodbujajte jih k ustvarjanju vizualnih orodij, na primer pajčevine, in razpravljajte o zgodovinskem kontekstu, perspektivi avtorja ter razlogih za ustvarjanje dokumenta.
Pet ključnih vprašanj je: Kdo je ustvaril dokument? Kaj se je dogajalo takrat? Kdaj je bil ustvarjen? Kje je bil ustvarjen? ZAKAJ je bil ustvarjen? Ta vprašanja pomagajo učencem kritično oceniti vire.
Pajčevina je grafični organizator, ki učencem omogoča vizualno razčleniti ključna vprašanja glede dokumenta. S prikazom kdo, kaj, kdaj, kjer in zakaj, učenci boljše razumejo pomen in kontekst zgodovinskih virov.
Razumevanje konteksta pomaga učencem razumeti, zakaj je bil dokument ustvarjen, kaj je nanj vplivalo in kako zanesljiv je. Ta kritično mišljenje je ključno za pristno zgodovinsko analizo ter za preprečevanje napačnih interpretacij.