Verbalna ironija Definicija: razlika med besedami, ki govori lik, in kaj znak dejansko pomeni, ali pomeni
Verbalna ironija se uporablja za poudarjanje razlik v videzu in resničnosti, resničnih namerah in temah. To lahko naredi situacijo bolj smešno ali bolj napeto. Prav tako se lahko uporablja za ustvarjanje dramatične ironije za občinstvo. Verbalna ironija se najpogosteje uporablja v obliki sarkazma, vendar to ni vedno tako.
Dve najpogostejši tipi verbalne ironije so prevelika in podcenjena . Podcenjevanje se uporablja za zmanjšanje pomena stanja; Prav tako prevelika uporaba pretiravanja združuje pomen situacije ali dogodka v zgodbi. Na primer, Holden uporablja podcenjevanje, ko govori z gospo Morrow v The Catcher v Rye, ko pravi: "Ne, vsi so v redu doma ... Jaz sem. Moram imeti to operacijo ... To ni zelo resno. Imam ta majhen majhen tumor v možganih. "Holden ne želi povedati gospe Morrow resnično resnico o tem, zakaj je Pencey ostal sredi noči, hkrati pa želi zmanjšati izgovor, ker ve, da je ustvaril veliko laž. Dejansko je operacija možganov zelo resna operacija.
Dimmesdale se pritoži, naj Hester odkrije identiteto Pearlovega očeta v Scarlet Letterju
"Dejansko, nikoli ne bom zadovoljen
Z Romeom, dokler ga ne vidim - mrtev -
Je moje slabo srce za bratovščino zaskrbljenega. "
"Ampak Brutus pravi, da je bil ambiciozen;
In Brutus je časten človek. "
Bodite prepričani, da preverite naš članek, tri vrste ironije!
Verbalna ironija je, ko nekdo nekaj reče, vendar misli nekaj drugega, pogosto za poudarjanje kontrasta ali za dodajanje humorja. Pogosto se uporablja v vsakdanjem govoru, literaturi in medijih.
Da! Na primer, če močno dežuje in nekdo reče: 'Kako čudovano vreme!', je to verbalna ironija, ker misli nekaj drugega, kot kar pove.
Verbalna ironija nastane, ko besede pomenijo nasprotno od njihovega dobesednega pomena, sarkazem pa je oblika verbalne ironije, ki se uporablja za zasmehovanje ali izražanje prezira.
Avtorji uporabljajo verbalno ironijo za dodajanje humorja, poudarjanje točke ali razkrivanje lastnosti lika. To naredi zgodbe bolj zanimive in lahko poudari teme ali konflikte.
Učenci naj iščejo izjave, ki so v nasprotju s situacijo, naj pozorno spremljajo ton in razmislijo, ali tisto, kar je povedano, ustreza dogajanju ali pričakovanjem.