Douglassova pripoved je več kot zanimiva pripoved o njegovem težkem življenju. Pripoved, ki je bila napisana dve desetletji, preden je bilo suženjstvo prepovedano, je bila mišljena kot močan argument proti suženjstvu. Pri tem argumentu Douglass uporablja številne učinkovite retorične pripomočke , vključno s pritožbami etosa, patosa in logotipov . Storyboarding lahko učencem pomaga pri konkretni identifikaciji primerov teh in dokazujejo razumevanje ne le Douglassovega argumenta, ampak tudi spretnosti, ki stojijo za argumentom. Pri tej trikotni zgodbi naj učenci prepoznajo in upodobijo primer vsake od treh aristotelovskih sestavin retorike. Pod vsako upodobitvijo naj pojasnijo svoje razmišljanje in/ali vključijo druge pisne primere, kolikor prostor dopušča.
Douglass daje prepričljiv argument zaradi svojega dobro napisanega, logičnega prikaza. Uporablja izpopolnjen besednjak skupaj s posebnimi, preverljivimi imeni in geografskimi lokacijami. Piše pošteno in priznava, kjer je to potrebno, da bi se izognil obtožbam o nepravični pristranskosti.
Douglass živo opisuje okrutno pretepanje sužnjev. Njegov zgovorni jezik v bralcu vzbuja usmiljenje. Njegovi izkazi so najmočnejši, ko opisuje, kako so bili drugi zlorabljeni kot prestrašen otrok. Piše: "Zdelo se je, da nobene besede, nobena solza, nobena molitev njegove krvave žrtve niso premaknile njegovega železnega srca iz njegovega krvavega namena ... Bil sem že otrok, a se ga spomnim. Nikoli ne bom pozabil, dokler se spomnim karkoli."
Douglassova pripoved se začne s predgovorom znanega abolicionista Williama Lloyda Garrisona in pismom abolicionista Wendella Phillipsa. Ti spoštovani moški delujejo kot priče in pričajo o Douglassovem karakterju. Douglass svojo verodostojnost gradi tudi tako, da noče verjeti v vraževerja in se predstavlja kot priden, inteligenten, cerkveni kristjan.
(Ta navodila so popolnoma prilagodljiva. Ko kliknete »Kopiraj dejavnost«, posodobite navodila na zavihku Urejanje naloge.)
Ustvarite storyboard, ki prikazuje primere etos, patos in logotipi iz besedila.
Razprave spodbujajo učence k aktivni razpravi in analizi Douglasa retoričnih strategij. To jim pomaga razvijati globlje razumevanje in kritične mišljenja, ko zagovarjajo ali izzivajo vpliv ethosa, patosa in logosa v njegovem pripovedovanju.
Razdelite učence v tri skupine in vsaki dodelite eno retorično obliko, ki bo postala razredni 'strokovnjak'. To spodbuja lastništvo nad učenjem in zagotavlja, da se učenci poglobijo v svojo dodeljeno strategijo.
Izzovite vsako skupino naj išče v besedilu dodatne primere, ki še niso bili obravnavani. To krepi raziskovalne in bralne veščine, hkrati pa širi njihovo razumevanje Douglasa argumenta.
Organizirajte razpravo, kjer vsaka skupina predstavi dokaze in pojasni, zakaj je njihova strategija najbolj prepričljiva. To učencem nudi prakso argumentacije, uporabe dokazov in javnega nastopanja.
Vodite razmišljanje v razredu, kjer se pogovarjajo o tem, katere retorične tehnike so bile najučinkovitejše in zakaj. Pomaga učencem povezati te tehnike s trenutnimi dogodki ali prepričljivim pisanjem v njihovem življenju.
Ethos is shown through endorsements by respected abolitionists and Douglass's moral character; pathos appears in vivid, emotional descriptions of slavery's cruelty; logos is demonstrated by Douglass’s logical, fact-based arguments and specific details.
Have students identify and illustrate one example of ethos, pathos, and logos from the text, then explain their choices in writing. Storyboarding helps students visualize and analyze rhetorical strategies effectively.
Douglass uses ethos to establish credibility, pathos to evoke emotional responses, and logos to present logical arguments—strengthening his anti-slavery message and persuading readers of his viewpoint.
Assign students to create a three-part storyboard: one square each for ethos, pathos, and logos examples from the narrative. Ask them to illustrate and describe each example to demonstrate understanding.
Ethos appeals to credibility or character, pathos appeals to emotions, and logos appeals to logic and reason. Effective persuasive writing often blends all three strategies.