Legende o Planinski gori
Storyboard Description
Kako je nastala prva kapelica na gori in kako so gradili pot na goro.
Storyboard Text
- Legende o Planinski gori
- Veš kaj! Danes ne bi gledal televizije. Popoldan smo bili s prijatelji na Planinski gori. Ali poznaš kakšno zgodbo o tem kraju?
- Seveda poznam. Okoli Planinske gore, kapelice in cerkve se spleta mreža legend.
- Sedem cerkva na Planinski gori
- Za Janeza Vajkarda Valvasorja sem pa že slišal. Opisal je zgodovino trgov, mest in cerkva v znamenitosti knjigi v Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689.
- Današnja cerkev je menda že sedma, ki so jo postavili na Planinski gori. Zgodovinar Valvasor pravi, da so jo postavili leta 1657.
- Ime gore "Šingerle"
- Je napisal še kaj o Planinski gori?
- Ja, pravi da so goro imenovali Šingerle. Beseda prihaja iz nemščine. Glagol singen pomeni peti. Valvasor je verjetno zelo dobro poznal ljudsko izročilo, saj je s petjem povezana legenda o kapelici.
- Legenda o kapelici na gori
- Res je!Ptica pevka je grofoma, ki sta se izgubila v gozdu, pokazala pot domov. Sledila sta namreč njenemu prelepemu petju. V zahvalo pa sta sezidala majhno kapelico.
- A je to legenda, ki je zapisana tudi v knjigi slovenskih legend?
- Značilnosti kapele in cerkve
- Najverjetneje nekje okoli 12. ali 13. stoletja, ker je kapelica bolj "zobljena" in spominja na romansko gradnjo s polkrožnimi loki. V dnevni visi slika. Pridi.
- Kdaj pa je bila sezidana kapelica?
- Pa druge legende?
- Vidiš. To je ta okrogla kapelica na Planinski gori. In malo spominja na Ravbarjev stopl, kajne?
- Kdo ve... ali obstaja še kakšna legenda?
- Klara in Matic sta brat in sestra. Klara študira zgodovino, zato ve veliko o preteklosti naših krajev. Matic se je danes s prijatelji povspel do cerkvice na Planinski gori. Opazovali so naravo, nihče pa ni vedel ničesar o preteklosti tega kraja.
- Jutri nadaljujemo ...
- Velja. Lahko noč. Veselim se najinega pogovora.
- Za danes bo dovolj, jutri ti povem še kakšno zgodbo.
- Dobro jutro, komaj čakam, da mi spet poveš kakšno zgodbo! Lahko mi poveš, kaj o gradnji ceste na Planinsko goro...
- Domačini pravijo, da je Planinska gora ime dobila po naselju Planina. Že od srednjega veka dalje so se ljudje zbirali na Planinski gori in tu postavljali svetišča. Nekatere gradnje so propadle, leseno cerkev iz 16. st. so požgali, v 17. st. pa so zgradili cerkev, ki je na gori še danes in je posvečena Mariji.
- Ceste in stezice do cerkve
- Veš, že v 18. stoletju, ob tolminskem kmečkem puntu leta 1713 so ljudjemnožično hodili na goro. Veliko je bilo uhojenih stezic.
- Kranjski polihostor Valvasor je pisal v nemškem jeziku, Slavo vojvodine Kranjske so natisnili v pisavi, ki ji pravimo gotica. Ko je Valvasor pisal svojo knjigo, je veliko podatkov dobil med ljudmi. Mnoge zgodbe so se širile iz roda v rod, tudi nekatere o Planinski gori.
- "Romarka": iz Grčarevca na goro
- Kaj pa zemljevidi, so bile stezice vrisane nanje?
- Kako si vedel? Res, na enem zemjevidu iz 18. stoletja, je bila označena pot iz vasi Grčarevec na Planinsko goro. Rekli so ji "romarska pot". Takrat je bila zelo znana. Pomisli, da so zanjo vedeli kartografi na Dunaju, ki je bil prestolnica naše tedanje domovine, Avstrijskega cesarstva!
- Legenda pravi, da sta dva grofa iz Ravbarjevega stolpa v Planini nekega dne odšla na lov in se izgubila v gozdu. Prosila sta Devico Marijo, naj jima pomaga. Zaslišala sta ptičje petje in mu sledila.Tako sta prišla iz gozda, kjer sta zagledala svoj grad. Na tistem mestu sta se odločila postaviti kapelico, ki blizu cerkve stoji še danes.
- Pobuda za gradnjo nove ceste
- Kaj, pa če bi te danes preko hribčka Sv. Duha peljala na goro in ti sproti povem o župniku Matiji Šmidu, ki se je zavzemal za gradnjo ceste iz Planine na goro. Greva?
- Kapelica na Planinski gori je kamnita. Cerkev pa so verjetno gradili postopoma. Poteze kapelice kažejo romanske značilnosti, cerkev pa je bolj gotska. To je bil način gradnje, znan iz 16. stoletja, predvsem so delali rebraste oboke.
- Dobri nameni, a premalo denarja
- Planinski župnik Šmidt, morda se je podpisoval nemško kot Schmidt, je menda dal pobudo, za gradnjo poti. Leta 1848. Malo se je spoznal na gradnjo, ampak denarja ni imel. Pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega.
- Ker sta kapelico zgradila gospoda iz Ravbarjevega stolpa, ki so mu včasih rekli tudi Mali grad, ima kapelica okroglo obliko in spominja na Ravbarjev stolp.
- Nenavaden žvenket
- Povej, kaj se je zgodilo?
- Torej, delavci, ki so po Šmidovih načrtih kopali in utrjevali cesto, so nekega večera hoteli pustiti orodje v votlem drevesu. Ko so ga dajali v deblo, so krampi in lopate udarili ob nekaj kovinskega. Zažvenketalo je.
- Naslednje legenda je zgodba o gradnji ceste na Planinsko goro v 19. stoletju.
- Nova cerkev pa je privabljala edno več novih obrazov.Številni romarji so prihajali na goro in se priporočali v varstvo Devici Mariji, ki ji je bila cerkev posvečena. in po pobočju je bilo opaziti vse več stezic.
- Za časa cesarice Marije Terezije in Jožefa II. je dunajsko vojno ministrstvo izdelalo kar nekaj opisov in zemljevidov, ki so bili namenjeni vojaški uporabi in obrambi. Iz vasi Grčarevec je vodila na goro t.i. "romarska cesta", ljudje pa so ji rekli "romarka".
- Iz Planine na Planinsko goro pa so se vile le stezice, dokler niso sredi 19. stoletja začeli graditi ceste. Pobudo je dal leta 1848 planinski župnik Matija Šmid.
- Ja, tudi mene zanima preteklost domačega kraja. To so zanimive zgodbe.
- Kot dober zemljemerec se je Matija Šmid sam lotil preučevanja terena, primanjkovalo pa mu je denarja. Nekega dne je končal z merjenjem in zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Pravi čudež.
- To je bila odlična ideja. Pa še v naravi sva. Dobrih 40 minut hoje je pred nama, je rekla mami.
- Ko so delavci pospravljali orodje, je nekdo predlagal, da naj ga ne nosijo v dolino, temveč pustijo ob cesti, ki so jo gradili. Župnik je razmišljal, potem pa svetoval, naj orodje skrijejo v enem izmed votlih dreves. Ko so v votlo deblo polagali orodje, so zaslišali nenavaden žvenket.
- Zaklad, ki reši težave
- Gotovo je bil zaklad?
- Tako je, na dnu votlega debla je bil bakren kotel, v njem pa srebrniki in zlatniki. Tako pravi legenda.
- Konec skrbi
- Pridi, tu zavijeva desno! Morda si lahko domišljava, kje je stalo tisto drevo! Ko so našli zaklad, je bilo denarja dovolj tudi za polepšanje notranjosti cerkve.
- In še druga verzija legende
- Zveni zelo pravljično.
- Ja, takšne so legende, v njih se pomešata resnica in ljudska domišljija. Druga legenda pravi, da je župnik tam, kjer je bil skrit zaklad, zagledal Marijino podobico.
- No ja, kanček resnice je tudi v teh ustnih virih.
- In kaj pravijo zgodovinski viri?
- To že, ampak če je le mogoče, je treba preveriti kaj je res. Zgodovinski viri, to so v najinem primeru dokumenti iz dunajskega arhiva, pot na Planinsko goro omenjajo že leta 1823, to je osem let pred tem, ko Matija Šmid nastopil službo v Planini. Vidiš! Lahko, da je šlo za kakšno drugo pot, ampak dvom ostaja. Sama cesta in kamenčki na njej pa nam kot materialni vir težko izdajo prave podatke, kajne?
- Legende ali arhivski viri?
- Prav imaš. Poglej, prihajava na jaso, ven iz gozda. Tam že vidim kapelico, o kateri si mi govorila včeraj.
- Tukaj sva, na zidu lahko malo počivava, preden se vrneva v dolino.
- Shodi na Planinski gori danes
- Tako je. Predstavljaj si, kako je tukaj, ko se zberejo romarji. Že v začetku 20. stoletja jih je bilo tukaj nekaj tisoč. Midva pa se jima lahko pridruživa letos na veliki šmaren.
- Eden od delavcev je vrgel v votlino palico, okovano na spodnjem delu. Zven se je ponovil tudi pri drugi in tretji palici. Radovednost jim ni dala miru. Podrli so drevo in pod njim našli bakren kotel, v njem pa mernik zlata in srebra.
- Uporabljena literatura
- Legenda pravi, da je bilo tako skrbi konec, višek denarja pa so porabili za opremo cerkve in notranjo arhitikturo.
- Druga legenda, ki se je razširila med ljudmi, pa ne govori o zakladu, temveč o tem, da je planinski župnik Šmid na kraju, kjer so pozneje našli zaklad, zagledal podobico Matere Božje.
- Verjetno je v obeh ljudskih zgodbah resnično to, da si je župnik Šmid nadvse prizadeval za vzdrževanje poti na Planinsko goro, sicer pa moramo biti pri legendah previdni.
- To nam pove, da si pri iskaju pravih podatkov pri raziskovanju zgodovinskih dogodkov sicer lahko pomagamo z ustnimi viri in tudi pripovedmi, ki so se v obliki legend prenašale iz roda v rod, vendar pa so bolj zanesljivi le pisni in materialni viri.
- Število romarjev se je iz leta v leto večalo. Menda je že leta 1906 na goro prišlo okoli 4000 romarjev, pravi izročilo v Planini. Pomembna shoda na Planinski gori sta danes na veliki in mali šmaren, torej 15. avgusta in 8. septembra.
- Radešček, Rado (1983): Slovenske legende. Ljubljana: CZ.Žigon, Tanja (2013): Zgodba romarske cerkvice na Planinski gori. Planina pri Rakeku: Župnija.
- Kdo ti je povedal vse te zgodbe?
- Nekaj sem jih slišala od bice in dedka, veliko pa jih je zapisanih v knjigi slovenskih legend in še kakšni drugi knjigi.Pridi, spustiva se nazaj v dolino. Mami naju čaka.
Over 30 Million Storyboards Created